Predstavniki sirske prehodne vlade in poveljnik Sirskih demokratičnih sil (SDF) Mazloum Abdi v Damasku niso dosegli oprijemljivega napredka v pogovorih o integraciji kurdskih sil v nacionalno vojsko. Srečanje je bilo namenjeno reševanju odprtih vprašanj glede vključitve SDF v sirske varnostne strukture, kar je ključni del stabilizacije države po padcu prejšnjega režima. Kljub prizadevanjem za poenotenje vojaških sil obe strani ostajata na različnih bregovih glede pogojev in načina vključitve. Državni mediji so poročali, da je vodstvo pod začasnim predsednikom Ahmadom al Šaro zavezano dogovoru, ki je bil načelno sklenjen marca, vendar operativna izvedba ostaja negotova. SDF, ki so imele pomembno vlogo v boju proti skupini Islamska država, si prizadevajo za ohranitev določene stopnje avtonomije ali specifičnega statusa znotraj nove vojaške hierarhije, medtem ko vlada v Damasku strmi k popolni centralizaciji oboroženih sil. Pogovori se bodo predvidoma nadaljevali, saj sta obe strani pod pritiskom, da zagotovita dolgoročno varnost in preprečita ponovne notranje spopade.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je v soboto ponovno poudaril, da ima sirska država izključno pristojnost za vzpostavitev reda in ohranjanje nacionalne suverenosti v vseh delih Sirije, vključno s provinco Suwajda. Izrazil je hvaležnost beduinskim plemenom za njihova 'junaška stališča', vendar je zahteval, da se 'popolnoma zavežejo prekinitvi ognja in spoštujejo državne ukaze'. Ob tem je obtožil Izrael, da je s svojim posredovanjem državo 'potisnil v vojno'.

V Iranu se nadaljujejo krvavi spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki so v soboto terjali najmanj štiri nove žrtve. Po navedbah organizacij za človekove pravice, vključno s skupino Hengaw, so člani revolucionarne garde streljali na demonstrante v mestu Malekšahi na zahodu države. Vsi ubiti so bili kurdskega porekla, v spopadih pa je bilo ranjenih še več deset ljudi. Združeni narodi opozarjajo na vse večjo stopnjo nasilja in zaostrovanje konfrontacije med oblastmi in civilisti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je medtem javno obsodil protestnike in jih označil za kršitelje javnega reda oziroma upornike. Protesti, ki so zajeli državo, ne pojenjajo kljub ostremu odzivu varnostnih organov, ki za zatiranje nemirov uporabljajo strelno orožje, kar vodi v naraščajoče število smrtnih žrtev po vsej državi.

Pravice človeka zagovarjajo, da je v enem tednu nemirov v Iranu umrlo najmanj 16 ljudi. Protesti so največji v zadnjih treh letih, potekajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se povečuje mednarodni pritisk.

V Iranu so med nasilnim zatiranjem protestov na zahodu države umrle najmanj štiri osebe, medtem ko so se demonstracije zaradi gospodarskih razmer razširile po več regijah. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je 3. januarja 2025 v uradni izjavi priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov "pravične", vendar je hkrati ostro obsodil tiste, ki jih je označil za "izgrednike". Po njegovih besedah se mora država odločno odzvati na nemire, ki ogrožajo javni red, čeprav so pritožbe državljanov glede življenjskih stroškov legitimne. Napetosti v državi so narasle po več dneh protestov, ki so jih sprožili visoka inflacija in nezadovoljstvo z vlado. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile uporabile silo proti protestnikom, kar je privedlo do žrtev na zahodu države. Oblasti v Teheranu vztrajajo pri ločevanju med mirnimi državljani z ekonomskimi zahtevami in domnevnimi provokatorji, ki po mnenju režima destabilizirajo državo. Situacija ostaja negotova, saj se protestno gibanje kljub represiji ne umirja, uradni viri pa napovedujejo nadaljnje ukrepe proti udeležencem nemirov.

Senator iz Teksasa Ted Cruz je izrazil zaskrbljenost, da mehiški narko-karteli pri upravljanju z droni presegajo ameriške varnostne sile. Po njegovih besedah so droni postali glavno orožje mehiških kartelov v bojih proti Združenim državam Amerike, kar predstavlja resno varnostno grožnjo.

Po dvodnevnem lovu so izraelske oblasti aretirale Arkana Khaleda (27) iz Tayibeja, osumljenega, da je v bližini Kfar Yone povozil 11 ljudi, med njimi devet vojakov. Osumljenec je bil izsled en v konstrukcijskem območju, kjer se je skrival na dvigalu. V iskalni akciji so sodelovali tudi droni in helikopterji.

V iranskem mestu Malekšahi v provinci Ilam so v sredo izbruhnili siloviti nemiri, ki so po poročanju lokalnih virov terjali tri smrtne žrtve, več oseb pa je bilo ranjenih. Iranske oblasti so dogodke označile za teroristične izgrede, medtem ko so na terenu poročali o napadih na vojaške objekte. Do incidenta je prišlo v času povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle z oboroženimi napadalci. Po navedbah tiskovne agencije Fars sta bila v napadu na vojaški center v Ilamu ubita dva napadalca. Razmere v mestu ostajajo napete, saj varnostne službe še naprej izvajajo preiskave in poskušajo vzpostaviti red. Incident v Malekšahiju velja za enega resnejših v zadnjem obdobju na tem območju, pri čemer uradni viri poudarjajo, da gre za načrtne napade na državne institucije in varnostne organe.

V gozdnatem območju v spornem Kašmirju so indijske sile ubile tri osumljene militante v streljanju, kot so sporočili uradniki v ponedeljek.

V mestu Malekshahi v zahodni iranski provinci Ilam je bil v ponedeljek ubit Latif Karimi, pripadnik iranske revolucionarne garde (Pasdaran). Do incidenta je prišlo med spopadi z neidentificiranimi skupinami, ki jih iranski uradni viri označujejo za povzročitelje nemirov. Po navedbah lokalnih oblasti so varnostne sile med operacijo zasegle več kosov orožja, vključno z ročnimi bombami, za katere trdijo, da so izraelskega izvora. Incident se je zgodil sredi povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle s tistimi, ki jih država imenuje "izgredniki". Karimi je bil ubit med opravljanjem dolžnosti varovanja nacionalne varnosti, kar so uradni mediji označili za mučeništvo. Oblasti so po dogodku napovedale poostrene varnostne ukrepe v provinci in nadaljnjo preiskavo izvora zaseženega orožja, s čimer želijo dokazati vpletenost tujih akterjev v notranje nemire v državi.

V Iranu se nadaljujejo množični nemiri, ki so po zadnjih podatkih zahtevali najmanj deset smrtnih žrtev, več kot 130 oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je prvič odzval na dogajanje in v televizijskem nagovoru v Teheranu poudaril, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". Njegove besede nakazujejo na prihajajoče zaostrovanje ukrepov varnostnih sil proti udeležencem demonstracij. Protesti so izbruhnili zaradi globoke gospodarske krize in visoke inflacije, ki sta močno prizadeli prebivalstvo. Hamenej je za nemire obtožil zahodne države, hkrati pa izrazil določeno mero sočutja do trgovcev, ki se spopadajo s težkimi ekonomskimi razmerami. Kljub temu je 86-letni voditelj jasno nakazal, da režim ne bo dopuščal nadaljnjih motenj javnega reda, kar po mnenju analitikov pomeni zeleno luč za nasilno zatrtje upora. V državi sočasno obeležujejo obletnico smrti generala Kasema Solejmanija, kar še dodatno stopnjuje napetosti med privrženci režima in protestniki.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

V Italiji so ob 33. obletnici bombnega napada v Via D'Amelio, v katerem so bili ubiti sodnik Paolo Borsellino in pet policistov, znova pozvali k razkritju resnice. Sekretarka Demokratske stranke Elly Schlein je poudarila, da mafija spreminja svoje oblike in da je treba nenehno ohranjati visoko stopnjo budnosti v boju proti temu pojavu, saj je to ključno ne le za spomin, temveč tudi za vsakodnevno zavezanost. Spominske slovesnosti so bile osredotočene na boj proti strahu in ohranjanje upanja v ozadju subverzivnega načrta Cose Nostre.

V Iranu so se v drugem tednu protestov, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in visoka inflacija, stopnjevali nasilni spopadi, v katerih je umrlo najmanj dvanajst ljudi. Protesti so se začeli 28. decembra v Teheranu s stavko trgovcev v Velikem bazarju, nato pa so se razširili na mesta Isfahan, Širaz in Mašhad. Poleg gospodarskih zahtev so se pojavili tudi politični slogani proti klerikalni oblasti, vključno s pozivi k padcu vrhovnega voditelja. Iranske varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, so na ulice poslale enote za zatiranje nemirov. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu podprl pravico do legitimnih pritožb, a hkrati ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z izgredniki. Predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost nekaterih zahtev državljanov, vendar so pravne organizacije že poročale o uporabi sile in številnih aretacijah. Analitiki opozarjajo, da so nemiri najbolj resni po protestih za pravice žensk leta 2022, čeprav še niso dosegli takratnega obsega. Razmere ostajajo napete, saj vrednost riala še naprej pada, kar poglablja nezadovoljstvo prebivalstva.

V iranskem mestu Kuhdašt v provinci Lorestan je med nasilnimi nemiri prišlo do smrti člana paravojaške milice Basidž, kar je potrdil podpredsednik pokrajinske vlade za politične in varnostne zadeve. Žrtev, identificirana kot Amirhosam Hodajari-fard, je bila po navedbah lokalnih oblasti ubita s strani protestnikov, ki jih uradni viri označujejo za povzročitelje izrednih razmer oziroma upornike. Po dostopnih podatkih je bilo v istih incidentih ranjenih še 13 pripadnikov varnostnih sil, ki so po navedbah uradnega Teherana branili javni red in mir. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti med iranskimi varnostnimi strukturami in civilnimi protestniki v državi. Milica Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde, ima ključno vlogo pri zatiranju protestov, kar pogosto vodi v nasilne obračune s smrtnimi žrtvami na obeh straneh. Oblasti v Lorestanu so ob dogodku poudarile, da bodo nadaljevale z ukrepi za vzpostavitev stabilnosti v regiji, medtem ko poročila o žrtvah med protestniki v tem specifičnem incidentu niso bila podana.

Protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in poslabšanja gospodarskega stanja v Iranu so se razširili iz Teherana v druge province. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi so bili poročani v provincah Lorestan in Chaharmahal and Bakhtiari.

V Iranu se je število smrtnih žrtev, povezanih z nasiljem na protivladnih protestih, povzpelo na najmanj deset, potem ko so oblasti potrdile še dve dodatni smrti. Demonstracije, ki so se začele zaradi nezadovoljstva nad oslabljenim gospodarstvom, visoko inflacijo in brezposelnostjo, so se hitro razširile iz prestolnice Teheran v številne druge province in podeželska območja. Iranske varnostne sile, vključno s pripadniki Islamske revolucionarne garde in paravojaške enote Basidž, se spopadajo s protestniki, pri čemer so spopadi postali nasilni na obeh straneh. Kljub poročilom o smrtnih žrtvah in številnih aretacijah protesti ne kažejo znakov umirjanja. Demonstranti izražajo ogorčenje nad naraščajočimi življenjskimi stroški in splošnim gospodarskim stanjem v državi, kar je spodbudilo enega največjih valov nezadovoljstva v zadnjih letih. Oblasti v Teheranu so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej strateško pomembni bližnjevzhodni državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah izrazil naklonjenost ideji o namestitvi turških vojaških sil v okviru mednarodnih stabilizacijskih sil na območju Gaze. Trump je poudaril, da ohranja zelo tesne odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, s katerim namerava o tej možnosti opraviti podrobne pogovore. Po njegovih besedah bi bila vključitev Turčije v proces zagotavljanja varnosti v regiji pozitiven korak, vendar bo odločitev predmet usklajevanja z Izraelom. Predsednik ZDA se bo o vprašanju razporeditve turških enot kmalu posvetoval z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta se letos srečala že šestkrat. Poleg razmer v Gazi bosta voditelja obravnavala tudi grožnjo, ki jo predstavlja Iran, ter vprašanja nadaljnjega oboroževanja. Trumpova pripravljenost na vključitev Turčije v varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu kaže na njegovo prizadevanje za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, ki bi razbremenila ameriške sile in zagotovila dolgoročno stabilnost po koncu intenzivnih spopadov v Gazi.